Izziv ljubezni: Kako v partnerskem odnosu ohraniti samega sebe?

Punca in fant s kitaro

 

Partnerski odnos je odločitev, je potovanje, na katerem iščemo ravnovesje med povezanostjo, intimo, ter svobodo, avtonomijo. Kako preprečiti, da bi izgubili sami sebe?

 

Od strastne romance do mirnega sožitja

Prva ljubezen je nepozabna. Tista mladostna, najstniška, ko so vse naše misli usmerjene k ljubljenemu. Tudi v odraslosti je podobno, saj se vsaka ljubezenska zgoda prične z zaljubljenostjo, hrepenenjem telesa in duše, željo, da bi bili nenehno skupaj. A sčasoma se, razen če smo odvisni od zaljubljenosti in nenehnega iskanja adrenalina, umirimo, partnerstvo pa postane odločitev. Vsak dan znova se odločamo, da bomo ostali skupaj in gradili odnos.

Prvi meseci zaljubljenosti predstavljajo prepletenost s partnerjem, vse počnemo skupaj, ne zmoremo in nočemo se ločiti, zunanji svet se skrči na jaz in ti. Pri tem pa včasih kar pozabljamo, da smo še vedno posamezniki, s svojo zgodovino, ki nas je oblikovala preden smo vstopili v odnos, s svojo osebnostjo in posebnostmi, ki se v marsičem razlikujejo od partnerja. Še vedno je znotraj nas dekle ali fant, ki ima samosvoje razmišljanje, zanimanja, želje in potrebe, ki niso nujno enake ali sploh podobne partnerjevim.

V nadaljevanju odnosa, v letih, ko se strasti nekoliko pomirijo, mnogo parov začuti, da se bori z nenehnim iskanjem ravnovesja med intimo, povezanostjo, ter željo po svobodi. Nemalokrat si eden od partnerjev želi več skupnega preživljanja časa, drugega pa to utesnjuje, želi nekaj popolnoma drugačnega-več samostojnih hobijev, čas zase. Včasih je žena tista, ki ni navdušena, da se mož ob koncih tedna srečuje s prijatelji ali sedi za računalnikom, včasih pa je mož zaskrbljen, kaj počne žena, ko je s kolegicami in jo trmasto čaka, da pride domov. Kako drug drugemu pustiti dihati, dati čas, a hkrati ne zapasti v drugo skrajnost, odtujenost, ko pride do situacije, ko partnerja živita en mimo drugega, kot cimra in se ne poznata in ne čutita več? Gre za nenehno iskanje ravnotežja.

 

Nenehno iskanje ravnovesja v odnosu

V odnosu je čarobno deliti poglede, vrednote, ustvarjati, sanjati, načrtovati skupne podvige in se veseliti skupnih projektov, življenjskih prelomnic, kot so poroka, rojstvo otroka, selitev itd. Vse to si par deli, a vendar sta v paru dve osebi, vsaka doživlja po svoje. Pomembno je, da vsak ohrani sebe, neguje svoje interese, ne zanemarja tega, kar ga veseli in polni.

Za ohranitev ravnovesja v odnosu nam lahko pomagajo vprašanja:  Kako zadovoljni smo v partnerskem odnosu? Koliko smo lahko ohranili sami sebe, ali pa smo se partnerju, ali pa on nam, v čem preveč prilagajali? Kako bi ocenili dinamiko našega partnerskega odnosa- se nam zdi, da smo preveč povezani (zliti), da imamo premalo lastnih, samostojnih aktivnosti, zanimanj, je skupnega premalo in smo odtujeni, ali pa se nam zdi, da živimo v zdravem ravnovesju?

Kaj že dolgo nismo počeli sami, naredili zase in to želimo obuditi? Morda je to hobi, aktivnost, obuditev odnosov, ki ne vključujejo našega partnerja, ampak gre le za naša poznanstva, morda kaj drugega? Kako nam je ob tem? Si to lahko privoščimo, ali pa imamo pomisleke, slabo vest? Včasih je problem ljubosumen, posesiven, omejujoč partner. Le pogovor in iskreno priznanje, da nas boli, da zatira našo individualnost, lahko pomaga. Včasih je dobrodošel obisk pri terapevtu, saj bosta partnerja raziskala, od kod izhaja ta bolečina, strah pred zavrženostjo, ali po drugi strani strah pred intimo.

 

Koristi ohranjanja sebe v odnosu

Partnerski odnos je kot plovba po prostranih morjih. Včasih je pot mirna, včasih pa nas presenetijo razburkani valovi, nevihte, preizkušnje, naletimo tudi na čeri, saj se zdi, da so nekatere ovire v partnerstvu res trd oreh. Iskanje ravnovesja med intimo in avtonomijo pa je kot nenehno, natančno usmerjanje ladijskega krmila. Nič ni narobe, če smo kdaj nekoliko bolj prepleteni, vse počnemo skupaj, delimo enake misli, poglede, zamisli, ob drugih priložnostih pa smo bolj potegnjeni vsak v svoj svet, vendar je blagodejno, da se potem spet povežemo s partnerjem in podelimo naša doživljanja. Koristi ohranjanja sebe v odnosu so številne:

  • večje zadovoljstvo s sabo in večja sproščenost v odnosu,
  • občutek spoštovanja, saj partnerja ne zatiramo ob ohranjanju lastnih hobijev, individualnosti ipd., on pa ne nas,
  • popestritev, obogatitev odnosa, saj to, kar smo doživeli, počeli sami, nato lahko podelimo s partnerjem, drug drugega spoznamo v drugačni luči,
  • prostor za osebnostno rast, ki koristi tako posamezniku kot partnerskemu odnosu, saj je odnos lahko lep in globok le, če sta zadovoljna oba partnerja.

 

Avtor: Sara Bürmen