Premagovanje anksioznosti skozi umetnost: Zakaj kreativnost pomaga?

umetnost

Anksioznost in bogata domišljija

Anksioznost ne zaznamujejo zgolj zaskrbljenost, neumorno razmišljanje in nesproščenost, temveč tudi senzitivnost, čustvenost in razmišljujoča naravnanost. Znanstvena spoznanja nakazujejo na povezanost med anksioznostjo, depresijo, shizofrenijo, bipolarnimi in drugimi motnjami ter kreativnostjo. Mnogo slavnih v umetniških poklicih, med drugim slikarja Van Gog in Michelangelo ter pisatelji Sylvia Plath, Tolstoj in Virginia Wolf, pa tudi Stephen King, Kristen Stewart, Lady Gaga in drugi, se sooča z izzivi duševnega zdravja.

Se nam zdi, da nimamo posebne ustvarjalne žilice, pa bi kljub temu s pomočjo umetnosti radi poskusili razreševati naše strahove, depresijo, melanholijo, žalost, nerazpoloženost itd? Četudi menimo, da nismo preveč dobri v kreativnem izražanju, pa je morda vredno poskusiti, saj znanost dokazuje, da to prinaša izjemne koristi pri soočanju z anksioznostjo.

                                                                             

Ustvarjanje: Izražanje čustev in blaženje stresa

Eden glavnih izzivov anksioznosti je prepoznava in razreševanje dogajanja v našem notranjem svetu- viharja čustev, misli in skrbi. Če pustimo, da se to le vrtinči v nas, to vodi do utrujenosti, občutkov manjvrednosti, preobremenjenosti. Vso to energijo je potrebno sprostiti. Šele, ko bosta naše telo in um mirnejša, se bomo težav lahko lotili na sistematičen način. Pred tem pa se je potrebno začutiti in sprostiti.

Poleg sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija in gibanje, pa lahko izjemno pomaga tudi umetnost, ne le gledanje slik in filmov, temveč lastno umetniško izražanje. Nemalokrat svojih čustev in misli niti ne prepoznavamo, ker jih je mnogo, so preveč boleča ali konfuzna. Umetniško izražanje, pa naj bo skozi risanje, kreativno pisanje, pletenje, šivanje, petje, barvanje, sestavljanje, ples, itd., omogoča stik tudi s potlačenimi občutki in njihovo izražanje na gibalno (četudi le skozi finomotoriko, npr. šivanje, že to sprošča napetost) –kreativen način. Po določenem času ustvarjanja, navadno je potrebnih več kot le nekaj minut, zapademo v nekakšen skoncentriran trans, t.i. kreativni tok, ki nam omogoča globoko sprostitev, deluje kot nekakšna meditacija, to pa je izjemno zdravilno za naslavljanje bolečih občutij in misli, povezanih z anksioznostjo in depresijo.

 

Dobri občutki pomembnejši od izbora umetnosti

Ko ustvarjamo, se prepustimo, kar ne pomeni, da takrat ne razrešujemo svojih težav, temveč ravno obratno. Na drugačen, neverbalen način, dostopamo do svoje podzavesti, še posebej do čutenj, ki si jih na racionalni ravni težje priznamo in dovolimo, kot so jeza, zamera, groza, obup itd. Pomembnejše od tega, kakšno obliko umetniškega izražanja bomo izbrali, je to, da nam bo kreativnost prinašala veselje in nas obogatila. Šele tako bo ustvarjanje pomirilo naše možgane, upočasnilo srčni utrip in dihanje ter nam omogočilo globoko umiritev. To pa je dobra podlaga za nadaljnje, bolj racionalno, načrtovano soočanje z izzivi vsakdanjega življenja. Prav tako ni redko, da se nam med kreativnim ustvarjanjem porodijo ideje in rešitve, na katere prej sploh nismo pomislili.

Najboljša oblika kreativnega izražanja je tista, ki je v sozvočju s tem, kdo smo, našimi željami in v nas zaneti iskrico radovednosti in igrivosti. Za začetek poskusite pobarvanko za odrasle ali pa razmislite o vpisu na plesni tečaj, o katerem že dolgo sanjarite.

 

Avtor: Sara Bürmen