Čustveni svet spolno zlorabljene osebe

Čustva v sebi skrivajo ogromno moč. Lahko so ovira ali v pomoč pri vzpostavljanju odnosa do sveta, sočloveka in do sebe. Da so nam čustva v pomoč in ne v oviro, da znamo čustva uporabljati kot pomoč pri doseganju naših ciljev, pa je pomembno, da se čustev zavemo in jih znamo upravljati. Še posebej velik izziv je čustveni svet za spolno zlorabljene osebe. Ob zlorabi se namreč otrok spopada s paleto intenzivnih čutenj, ki jih pa glede na razvojno stopnjo največkrat ni zmožen uravnavati in jih tudi ne zmore izraziti, kar vodi v nihanje, ko na eni strani otrok in kasneje odrasel posameznik nima nikakršnih občutkov, čutenja preprosto odcepi, na drugi strani pa lahko ima tako intenzivne občutke, da ga ti popolnoma preplavljajo. Za spopadanje z lastnim čustvenim svetom porabi tak posameznik veliko energije, kar je izjemno krivično do njega, saj mu tako ostaja manj energije za doseganje posameznih ciljev. Njegovo življenje nosi v sebi precej več potenciala, ki ga lahko izkoristi, če se nauči pomiriti lasten kaotični čustveni svet.

Zunanji izrazi posameznih čustev spolno zlorabljenih oseb

Vsako čustvo lahko posameznik obrne navzven v svet ali navznoter vase, lahko se počuti z njim preplavljen ali pa ga sploh ne čuti.

• Jeza in bes: Navzven obrnjena jeza se lahko kaže v agresivnih izbruhih in ustvarjanju sporov v najrazličnejših situacijah, kar služi kot zaščitni ščit, ki jih varuje pred bližino drugih, ki se je bojijo. Jeza, obrnjena vase, se lahko kaže kot škodljivo vedenje do lastnega telesa, npr. samopoškodovanje, zloraba drog in alkohola, poskusi samomora, motnje hranjenja. Teh oseb je jeze strah, zato jo nezavedno tlačijo, to pa se izraža v pretirani uslužnosti do drugih, saj niso sposobni reči ne in postaviti meje in tako postanejo podvrženi izkoriščanju in novim zlorabam. Številne je strah intenzivnosti lastne jeze in imajo občutek, da bi bila njihova jeza ob izbruhu tako močna, da bi uničila njih in druge.
• Strah in tesnoba: Pogosto je doživljanje strahu in tesnobe v medosebnih odnosih, saj jih je strah, da bi bili ponovno izdani in ranjeni. Prav tako je pogosto doživljanje močnega strahu pred avtoriteto ali ocenjevanjem drugih. Če je doživljanje strahu odsotno, je takšna oseba izpostavljena večjim nevarnostim, saj ne zmore presoditi, katere situacije so nevarne in se iz tovrstnih situacij ne bo umaknila.
• Žalost: Žalost je povezana z izgubo zaupanja vase in v druge, nedolžnosti, otroštva, varnosti, avtonomije, moči, nadzora, čutenj, veselja do življenja … Žalost oziroma žalovanje olajša bolečino in sprejme dejstvo izgube. Solze očistijo telo zlorabe. Kadar je žalost neizražena, potlačena, posamezniku onemogoča, da bi se lahko v polnosti veselil oz. se počutil živega. Doživljanje čustvene bližine v odnosih z drugimi je okrnjeno, ostajajo občutki praznine oziroma nečesa manjkajočega.
• Krivda in sram: Najpogostejše in najbolj boleče čustvo posameznika, ki je bil spolno zlorabljen, je sram. Zaradi občutkov neprimernosti, nevrednosti, okvarjenosti, osramočenosti se umika od drugih, kar povzroča težave v odnosih. Pogost spremljevalec sramu je občutek krivde, ki se kaže v pretirani odgovornosti zase in za druge. Nenehno se počuti krivega, kadar mu ne uspe ugoditi zahtevam drugih ali stvari ne gredo po pričakovanjih. Počuti se odgovornega za čutenja in dejanja partnerja in se trudi pomiriti njegova čutenja. Krivda je povezana s preteklostjo, ko se je kot otrok čutil odgovornega za okoliščine, na katere ni imel vpliva. Npr. punčka lahko vidi sebe kot preveč zapeljivo, da je zapeljala svojega očeta in se ji ta ni mogel upreti. Krivdo za njegov zločin je preložila nase. Dokler je kriva za njegovo zlorabo, se ji ni treba spopasti s svojo bolečino. Dokler verjame, da je sama kriva, ima občutek, da lahko nadzira svoje življenje.

 

Žrtve lahko dolga leta porabijo, da se ponovno naučijo zaupati sebi, drugim ljudem, da pridejo v stik s svojo intuicijo. Vendar pa upanje ostaja in z delom na sebi, ne glede na travmo, se lahko naučijo obvladovati čustveni svet na način, da je njim v korist. Da bodo znali zaznavati, kdaj so intenzivna čustva, npr. strah samo prebujajoči vulkan iz preteklosti in ga je treba umiriti, in kdaj govorijo o dogodkih tu in zdaj in se je smiselno odzvati, npr. se umakniti iz nevarne situacije. Stik s čustvi, njihovo razumevanje in zmožnost uravnavanja krepi samozaupanje in daje moč za sprejemanje odločitev, ki omogočajo razvijanje potencialov, zasledovanje ciljev, ki so bili zaradi zlorabe zelo verjetno postavljeni na stranski tir.

 

Avtor: Petra Vršnik