Si sredi množice, a osamljen. Na kavču pred televizorjem zbrana celotna družina, a se še vedno počutiš obupno osamljenega. Osamljenost ni vezana na to, koliko ljudi imaš okrog sebe, lahko si sam, pa se ne čutiš osamljenega, saj v svoji notranjosti nosiš bližnje osebe. Lahko pa si fizično blizu ob ljudeh, pa si še vedno osamljen, saj ni čustvene bližine. Nimaš občutka, da drugega zanima in da pozna tvoj notranji čustveni svet in čeprav je fizično blizu, je v čustvenem smislu precej oddaljen.
Da živimo v odnosih, kjer ni prave čustvene bližine, običajno izhaja iz v otroštvu ponotranjenih vzorcev, ki jih prenašamo skozi življenje vse dokler se ne odločimo drugače. Kot otrok ste se naučili, da za vas in za vaš čustveni svet ni prostora in ker vam je tovrstno vzdušje poznano iz ranega otroštva in vam ta poznani občutek predstavlja domačnost in varnost, si ga nezavedno poustvarjate v odrasli dobi. Narediti nekaj drugače, npr. biti ob ljudeh, ki bi se zanimali za vaš čustveni svet, postaviti bližnjemu mejo, reči ne, bi za vas predstavljalo nekaj novega, vse kar je novo, nepoznano, pa je tudi strašljivo. Če želite drugačne odnose, se je dobro zavedati, da je strah, ko boste tvegali nekaj novega, popolnoma normalen odziv, saj vse kar je novo, nepoznano prebuja strah.
Ali si lahko dovolite začutiti in pokazati svoja čustva? Od jeze, do žalosti, sramu, strahu, nemoči,… Katera čutenja so tista, ki jih tlačite, zanikate. Poskusite začutiti sebe kot otroka, kako tudi tista punčka ali fantek, ni smel jokati, se jeziti, ali izražati svojih želja. Dajte mu dovoljenje, da je lahko žalosten, se jezi, sprejmite ga, kadar ga je sram in bi se najraje skril pred celim svetom. Sedaj lahko vi poskrbite za tistega majhnega otroka in mu daste dovoljenje, da lahko čuti kar čuti. Ta otrok namreč, ki ni smel izražati sebe, je še vedno zelo živ v vas. Namesto da bi živeli polno odraslo življenje, to življenje omejujejo otroški strahovi in prepričanja, katerim nezavedno sledimo in tako poustvarjamo preteklost.
Kako se soočate s stiskami, izgubami v življenju? Se lahko o njih s kom pogovorite in jih v odnosu predelate, izžalujete? Sočuten stik v trenutku vaših stisk, je zdravilo za vašo osamljenost. Občutek osamljenosti se vam bo precej zmanjšal, ko boste tvegali in ranljivo vstopili v odnose. Pokazali svoja pristna občutja in bili v tem sprejeti. Vsak vas zagotovo ne bo razumel in sprejel, vendar pa si boste tako dali priložnost, da boste spoznali kdo pa vas lahko začuti in sprejme.
Avtor: Petra Vršnik