Strah ima varovalno vlogo. V prazgodovini je naše prednike opozarjal pred plenilci, zelo koristen pa je tudi dandanes. Občutje strahu nas ščiti pred življenjsko ogrožajočimi tveganji, z njegovo pomočjo skrbimo za svoje psihično in fizično zdravje, zato je še kako koristen in pomemben. Nekateri strahovi pa so drugačni. Zaskrbljenost, včasih prava groza ter panični napadi, nas lahko preplavijo v na videz povsem neškodljivih, celo prijetnih, situacijah.
Stiska in strah nas lahko presenetita kadarkoli in kjerkoli: podnevi ali ponoči, v odnosih ali pa ko smo sami in nas je strah lastnih misli in občutkov. Strah nas ima lahko v krempljih, tako zelo, da ne zmoremo svobodno živeti. Strah nas je odločitev, življenjskih sprememb, strah nas je tvegati, pokazati ranljivost, spremeniti svoje življenje. Strah paralizira in ostajamo njegovi ujetniki. Kaj pa se v resnici skriva za strahovi?
Strah ima mnogo obrazov, v vsakem primeru pa velja, da nas želi zaščiti. Pred čim? Pogosto pred stikom z bolečimi čustvi, doživljanji, ki izhajajo iz preteklosti, lahko tudi iz najzgodnejšega otroštva, iz obdobja, ko sploh še nismo govorili. V primeru anksioznih motenj je strah kot nekakšen klobuk, ki si ga nadanemo vsak dan in brez njega sploh ne odidemo od doma. Kronični strah nam šepeta, da nas želi le obvarovati pred razočaranji in bolečino, a kaj, ko se zaradi njega marsičemu odpovedujemo: kakovostnim odnosom, priložnostim, osebnostni rasti itd.
S strahom se soočimo počasi, potrpežljivo, z ljubečo naklonjenostjo do sebe. Spodbudno je, če imamo ob sebi čutečega sogovornika- terapevta, prijatelja, partnerja ali člane podporne skupine. Strahove je najbolje odstirati plast za plastjo, pod njimi pa bomo našli ranjenost. Pod strahom je lahko marsikaj- žalost, obup, jeza, občutek nemoči, sram, krivda, zavrženost itd. Gre za pravo zbirko čustev, ki smo jo nekoč, morda že v otroštvu ali ob poznejšem življenjskem dogodku, ki nas je pretresel in nam spremenil življenje, zaklenili v svoje srce.
Da bi se obvarovali in nas bolečina ne bi preplavila, se je na neki točki našega življenja pojavil strah, ki deluje kot osebni stražar. Pogosto kamuflira težke občutke in nas s tem na videz obvaruje, vendar onemogoča pristno in svobodno življenje. S postopnim razreševanjem strahov, s pomočjo sočutja do sebe, bomo okrepili stik s svojimi pristnimi občutji in dobili priložnost, da zares zaživimo in postanemo najboljša verzija samega sebe.
Avtor: Sara Bürmen