Srce, skrito za debelimi zidovi

Ranjeno srce, ki hrepeni po tem, da bi končno nekje nekdo ravnal z njim spoštljivo in nežno ter bi ga pomagal zaceliti, se obda z zidom, da ne bi bilo ponovno poteptano. Zid, ki srce uspešno zaščiti pred ponovno ranjenostjo, a hkrati tudi zid, ki onemogoča polno življenje.

Dokler smo obdani z zidovi:

Si ne zmoremo dovoliti odpreti ljubezni in živimo v neizpopolnjujočih odnosih. Ni res, kar si pogosto govorimo, da je kriv partner, in če bi le on bil drugačen, če bi se on znal pogovarjati, če se on ne bi zatekal v delo, potem bi bilo naše življenje precej drugače. Strah, da bi se nam ponovila stara boleča zgodba, nas vodi stran od bližine in povezanosti z drugimi ljudmi. Vse dokler se ne odločimo začutiti bolečine, pred katero bežimo in pred katero nas ščitijo neprodušni zidovi, kjer čakamo nekoga, ki nas bo rešil s pravimi dejanji, besedami. Še tako prave besede in dejanja ne bodo imele moči, da nas odrešijo, dokler si ne dovolimo začutiti bolečine, ki nas je pahnila za zidove. Rešitev se ne skriva zunaj nas, v nekom drugem, ampak je v nas.
Težko uresničujemo svoje želje. Mogoče jih celo sploh ne čutimo več. To je posledica strahu, ker če bi živeli iz sebe ven, bi ljudje hitro lahko videli izza naših zidov, lahko bi videli, kdo smo, do česa nam je še posebej mar, česar pa si ne zmoremo dopustiti, saj lahko to prinese novo bolečino, novo ranjenost, mi pa se še s prvotno nismo bili pripravljeni zares soočiti. V izogib temu živimo stran od svojih potencialov in želja ter sanjamo sanje, namesto da bi jih poskušali uresničevati.

Če se vedno znova znajdete v odnosu, v katerem se počutite neslišani, nerazumljeni, osamljeni, so vaša dejanja izključno vaša odgovornost. Ali boste vztrajali v vlogi žrtve in čakali, da se drugi spremeni, ali pa se boste začeli obračati vase in pogledali, kaj je vaš doprinos k trenutnemu odnosu. Kako to, da se podajate v odnose, kjer ni tega, kar si v globini želite in se vedno znova pojavljajo občutki neslišanosti, osamljenosti, zavrženosti? Že res, da imate mogoče prav, da druga oseba ne zna oz. zmore pristne bližine, je pa prav tako tudi res, da ste vi tisti, ki vedno znova vstopa v tovrstne odnose.

Ne glede na to, kako debeli in visoki so zidovi, ki ste jih zgradili, jih je možno porušiti, če ste pripravljeni iti v proces osebne rasti in začeti prevzemati odgovornost za svoj miselni in čustveni svet ter za svoja dejanja. In če se boste odločili iskati nove, drugačne poti in prenehali ponavljati vedno znova enak način soočanja s situacijami, ob tem pa pričakovali drugačen razplet. Vprašajte se, kaj skrivate za temi zidovi. Kdaj ste jih postavili, pred kom so vas zaščitili? Ste živeli z občutkom, da če hočete biti sprejeti, morate pomemben del sebe skriti pred drugimi? Življenje za zidovi je prazno, pusto in osamljeno in ni treba, da pretekle bolečine definirajo vašo sedanjost in prihodnost. Ena izmed možnih poti ven iz začaranih krogov je psihoterapija, ki nas usmeri stran od ponavljanja vedno enih in istih vzorcev ter odpre pot k vzpostavljanju drugačnega odnosa do sebe, drugih in sveta.

Avtor: Petra Vršnik