Kaj je psihoterapija in kako pomaga pri čustvenih težavah?
Psihoterapija ni čudežna paličica, ki v trenutku reši vse težave. In psihoterapevt ni nekdo, ki v rokavu skriva rešitev za vse težave tega sveta. Ima pa psihoterapevtski proces moč, da nauči posameznika poslušati sebe in poiskati rešitev v sebi. Posameznikom se na psihoterapiji odpirajo nova obzorja, postanejo vidne še druge perspektive, ki so bile pred tem njihovim očem skrite. Pomaga torej pri prepoznavanju nezavednih delov samega sebe, spreminjanju odnosa do sebe in drugih, spreminjanju lastnih čustvenih, miselnih in vedenjskih vzorcev, ki ne koristijo ter povzročajo težave.
Marsikatera čustvena težava je posledica naučenih prepričanj, čustvenih in vedenjskih vzorcev, oblikovanih v zgodnjem otroštvu, psihoterapija pa pomaga razvijati veščine, ki takrat niso bile usvojene. Strah pred bližino in vzorci iz preteklih odnosov lahko močno vplivajo na naše današnje odnose, več o tem v članku o bližini v odnosih in navezanosti.
Kaj je psihoterapija?
Psihoterapija je proces, v katerem posameznik ob podpori terapevta raziskuje svoje notranje doživljanje, odnose, boleče izkušnje in načine delovanja. Namen psihoterapije ni samo pogovor o težavah, ampak ustvarjanje pogojev za globljo spremembo.
Velikokrat ljudje pridejo na terapijo z občutkom, da ne razumejo, zakaj vedno znova doživljajo podobne stiske, zakaj težko postavljajo meje, zakaj jih odnosi izčrpavajo ali zakaj jih preplavljajo občutki strahu, tesnobe ali nemoči.
Psihoterapija pomaga prepoznati nezavedne dele samega sebe, spreminjati odnos do sebe in drugih ter postopoma razvijati bolj stabilen notranji občutek varnosti.
Kako psihoterapija pomaga pri čustvenih težavah?
Veliko čustvenih težav ni povezanih samo s tem, kar se dogaja danes, ampak tudi z izkušnjami iz preteklosti. Še posebej močno na nas vplivajo odnosi iz zgodnjega otroštva.
Če otrok ob svojih stiskah ni imel nikogar, ki bi mu pomagal razumeti in pomiriti njegovo notranje dogajanje, številni občutki ostanejo nepredelani. Kasneje se to lahko kaže kot anksioznost, težave v odnosih, občutki nevrednosti, čustvena otopelost ali preplavljenost s čustvi.
Psihoterapija pomaga posamezniku prepoznati te vzorce in postopoma razvijati drugačne načine odzivanja. Terapija je prostor, kjer lahko posameznik v odnosu s terapevtom pridobiva nove izkušnje, ki omogočajo spremembo.
Kaj razvijamo na psihoterapiji?
Zmožnost regulacije čustev
Če je bilo v družini prepovedano izražanje določenih čustev ali pa so bila čustva izražena na neprimeren način, se otrok nima kje naučiti njihove regulacije. Pomembno je, da kot odrasli zmoremo čutiti in regulirati vsa čustva, saj vsako čustvo nosi pomembne informacije.
Zmožnost poslušati sebe
Nekdo, ki je odraščal v disfunkcionalni družini, se je pogosto naučil biti pozoren predvsem na druge. Sam ni prišel na vrsto. Na psihoterapiji se posameznik postopoma uči ponovno vzpostavljati stik s sabo, svojimi potrebami in željami.
Sposobnost postavljanja meja
Veliko ljudi težko postavlja zdrave meje, saj se ob tem prebujajo občutki krivde, strah pred zavrnitvijo ali občutek odgovornosti za druge.
Več o tem lahko preberete tudi v članku o osebnih mejah v partnerskih odnosih.
Sposobnost sprejemanja ljubezni in naklonjenosti
Če starši zaradi lastnih stisk otroku niso zmogli nuditi varnosti, topline in sprejetosti, lahko odrasel posameznik kasneje težko verjame, da je ljubezni vreden.
Psihoterapija pomaga postopoma graditi drugačen odnos do sebe in omogoča večjo sposobnost sprejemanja bližine.
Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje
Kot otrok posameznik pogosto ni imel vpliva na okoliščine, v katerih je odraščal. Kot odrasel pa ima možnost izbire. Psihoterapija podpira razvijanje občutka notranje moči in odgovornosti za svoje življenje.
Zakaj imajo izkušnje iz otroštva tako velik vpliv?
Način, kako danes doživljamo sebe, odnose in svet, je močno povezan z zgodnjimi izkušnjami.
Otrok, ki je odraščal v okolju nasilja, zasmehovanja, zanemarjanja ali čustvene nedostopnosti, je moral razviti različne načine preživetja. Ti obrambni mehanizmi so bili nekoč nujni, vendar lahko kasneje v odraslosti povzročajo težave.
Posameznik lahko tako:
- težko zaupa ljudem,
- težko izraža svoje potrebe,
- prevzema pretirano odgovornost za druge,
- ostaja v škodljivih odnosih,
- živi v stalni notranji napetosti.
Številne posledice travmatičnih izkušenj so povezane tudi s telesom in živčnim sistemom. Življenje v prestrašenem telesu – kako strah vpliva na živčni sistem in telo?
Zakaj samo razumevanje težav pogosto ni dovolj?
Pomembno je začutiti bolečino otroštva, vendar psihoterapija ne sme ostati samo pri globokem doživljanju bolečine preteklosti. Samo razkritje in razumevanje preteklih krivic pogosto ni dovolj za trajno spremembo.
Pomembno je predvsem, da ob razumevanju lastne preteklosti hkrati pridobivamo drugačne izkušnje v sedanjosti. Terapija je prostor, kjer je omogočeno prav to – prostor za nove izkušnje.
Ni dovolj, da nekdo razume, da ga je strah zaupati ljudem zaradi bolečih odnosov v otroštvu. Pomembno je tudi, da začne postopoma doživljati drugačne odnose in drugačne odzive.
Ko posameznik v varnem terapevtskem odnosu tvega in naredi nekaj novega – na primer izrazi svoje mnenje, postavi mejo ali pokaže svojo ranljivost – in ob tem prejme drugačen odziv, kot ga pričakujejo njegovi možgani, se začnejo ustvarjati nove možganske povezave.
Nekateri terapevtski pristopi, kot je Brainspotting, omogočajo dostop tudi do globljih telesnih in čustvenih zapisov travme.
Kako poteka sprememba v psihoterapiji?
Psihoterapija ni samo pogovor o preteklosti. Pomembno je, da posameznik nova spoznanja postopoma prenese tudi v vsakdanje življenje.
Če se nekdo celo življenje umika pred ljudmi, bo moral začeti počasi tvegati in ustvarjati nove izkušnje.
Če nekdo težko postavlja meje, bo moral postopoma vaditi izražanje svojih potreb.
Če nekdo živi v stalnem občutku nemoči, bo moral začeti razvijati občutek vpliva na svoje življenje.
Sprememba se ne zgodi čez noč. Potrebni so čas, trud, disciplina in veliko sočutja do samega sebe. Prav majhne odločitve skozi daljše obdobje pogosto pripeljejo do globokih sprememb.
Psihoterapija je lahko pomembna podpora na tej poti. Omogoča prostor za nove izkušnje, več notranje svobode, bolj pristne odnose in bolj ustvarjalno življenje.
Nova pot se začne takrat, ko si dovolimo stopiti iz starih vzorcev in narediti nekaj drugačnega. Včasih je prvi korak že odločitev, da poiščemo pomoč.
Avtor: Petra Vršnik