Strah pred zavrženostjo in njegove posledice

Občutek zavrženosti, prav nihče ga ne mara, a veliko ljudi ga zelo dobro pozna. V današnji družbi površinskih odnosov pogosto veliko pozornosti namenjamo materialnim stvarem, zunanjim pokazateljem uspeha in zadovoljstva. A koliko ljudi se v odnosih kljub temu počuti neslišane, nevidene ali celo zavržene?

Si lahko dovolimo občutiti to bolečino in jo, kadar je zelo intenzivna, tudi izjokati? Ali pa se raje vržemo v delo, nov projekt, nov odnos? Osebo, ki nas je prizadela, skritiziramo ali jo povsem odrežemo iz svojega življenja. Včasih pa se odnosom in ranljivosti začnemo izogibati že vnaprej, ker je strah pred zavrženostjo preprosto prevelik.

Na tak način si pogosto nezavedno krčimo življenjski prostor. Namesto da bi živeli polno življenje, tvegali, bili kdaj prizadeti in skozi izkušnje rasli, ostajamo v “varnem območju”, kjer se sicer izognemo delu bolečine, a hkrati tudi pristni bližini, veselju in povezanosti.

Kako se kaže strah pred zavrženostjo?

Veliko ljudi o občutku zavrženosti ne razmišlja neposredno, vendar se njegove posledice kažejo na različnih področjih življenja – še posebej v odnosih.

Strah pred zavrženostjo se lahko kaže kot:

Silhueta ženske

  • pretirano ugajanje drugim,
  • nepripravljenost zares se predati odnosu,
  • intenzivna separacijska anksioznost,
  • hitro umikanje iz odnosov, preden se oseba preveč naveže,
  • navezovanje na čustveno nedostopne partnerje,
  • vztrajanje v nezdravih odnosih,
  • težave s čustveno intimnostjo,
  • občutek, da si ne zaslužiš ljubezni,
  • hipersenzitivnost na kritiko,
  • ljubosumje in težave z zaupanjem,
  • pretirano analiziranje odnosov,
  • potlačena jeza,
  • samo-obsojanje.

Uničujoči vzorci, ki izhajajo iz občutka zavrženosti, vplivajo na odnose in na koncu prav ti vzorci pogosto pripeljejo do tega, da se ljudje obrnejo stran od njih in zavrženost postane njihova realnost.

Zakaj nastane strah pred zavrženostjo?

Strah pred zavrženostjo je pogosto povezan z zgodnjimi odnosi in otroškimi izkušnjami. Kot otroci morda nismo smeli izražati svojih občutkov, delati napak ali imeti svojih potreb. Potrebe drugih so bile vedno pomembnejše.

Če je bil otrok pogosto spregledan, deležen čustvene, fizične ali spolne zlorabe, zanemarjanja ali prekoračevanja meja, razvije načine vedenja, ki mu pomagajo preživeti v zanj čustveno nevarnem okolju. Ti vzorci pa pogosto ostanejo prisotni tudi v odraslosti.

Dokler teh ran ne ozavestimo, razumemo in sprejmemo, bolečina ostaja prisotna in nezavedno usmerja naše odnose ter življenjske izbire.

Kako strah pred zavrženostjo vpliva na odnose?

Nekdo, ki nima močnega strahu pred zavrženostjo, bo lažje sprejel, da mu drugi niso vedno na voljo in da to ne pomeni zavrnitve.

Pri osebi s strahom pred zavrženostjo pa lahko že manjši odmik druge osebe sproži občutek, da ni več ljubljena ali pomembna.

Takrat se lahko pojavijo različni odzivi:

Oklepanje in potreba po potrditvah

Oseba postane zelo zahtevna, oklepajoča in potrebuje stalna dokazovanja ljubezni. Ne glede na partnerjeva dejanja pa občutek varnosti pogosto nikoli ni zares dovolj trden.

Umik in beg iz odnosa

Nekateri partnerja zavrnejo ali se umaknejo, še preden bi lahko bili sami zavrženi.

Pretirano prilagajanje

Drugi poskušajo postati “popoln partner”, da bi preprečili možnost zavrnitve ali zapustitve.

Vsi ti načini pogosto nadaljujejo staro zgodbo iz otroštva – občutek, da takšni kot smo, nismo vredni ljubezni in pripadnosti.

Ali je mogoče preseči strah pred zavrženostjo?

Za spremembo in bolj varne odnose nikoli ni prepozno.

Pomembno je, da začnemo graditi bolj varen odnos do sebe, svojih občutkov in svojih potreb. Pomaga tudi, da si ustvarimo podporno mrežo ljudi, ob katerih se lahko počutimo sprejete in povezane.

Dobro je raziskati:

  • kaj nas veseli,
  • ob katerih ljudeh se počutimo bolj sproščeno,
  • kateri odnosi nas polnijo in kateri izčrpavajo.

Nobena oseba nam ne more zadovoljiti vseh potreb ali zaceliti vseh ran. Lahko pa postopoma gradimo odnose, v katerih je več varnosti, bližine in pristnega stika – najprej s sabo in potem tudi z drugimi.

Na tej poti je lahko v pomoč tudi psihoterapija, kjer lahko varno raziskujemo stare vzorce, občutke zavrženosti in načine, kako danes vstopamo v odnose.

 

Avtor: Petra Vršnik